Bolečina v hrbtenici je daleč najbolj pogosta poškodba gibalnega aparata, saj jo kar 60-70% ljudi občuti vsaj enkrat. Pogosto gre za akutno epizodo, lahko pa se razvije v kronično bolečino v hrbtenici. Mehanizmov za nastanek bolečine je več. Med njimi so pogostejši: travma, operacija, ukleščenje živca in še bi lahko našteli. Največja zmota so pogosto naša prepričanja o bolečini. Izobrazba o bolečini v ledvenem delu hrbtenice (LDH) je še zmeraj relativno slaba in onemogoča izboljšanje stanja, saj ne sledimo pravilnim korakom za izboljšanje naših težav. Da boste bolje razumeli stanje v vaši hrbtenici, vam predstavljamo par mitov, ki jih želimo razbiti oziroma pojasniti.
MIT #1: BOLEČINA V LDH JE IZREDNO NEVARNO STANJE.
Bolečina v LDH je sicer lahko izredno boleča, vendar se redko razvije v zelo nevarno stanje, da bi zaradi tega pristali na invalidskem vozičku. Nevarnost predstavlja tumor ali akutne poškodbe. Hrbtenica je izredno močna, telo pa poskusilo pozdraviti njene strukture. Paziti je potrebno na t.i. rdeče zastavice, kot je izguba senzomotorike in inkontinenca.
Ne glede na prepričanje, ki velja, ne boste za bolečino nič bolj dovzetni s starostjo. Vseeno pa je to potrebno vzeti z rezervo, saj je to vseeno odvisno od našega življenjskega sloga in preteklosti poškodb.
MIT #3: RENTGEN JE NUJEN ZA DIAGNOZO.
Ne. Rentgeni so pogostokrat označeni kot nejasni ali nedoločeni in so v redkih primerih relevantni. Mnogokrat se bolečina izrazi zaradi vsakodnevnih gibov, hitrih in nepravilnih sukanj, zato rentgen tega ne pojasni. To ne velja za primere poškodb, ki so posledica udarcev, in prometnih nesreč. Za diagnozo predvsem kronične bolečine v križu je potrebno testiranje gibov, v katerih prihaja do bolečine.
MIT #4: BOLEČINA MED VADBO POMENI, DA MOREM PRENEHATI Z NJO.
Ta mit je potrebno dodatno razložiti. Blaga bolečina v vajah, ki vam jih predpiše fizioterapevt ali pa jih kasneje izvajate s kineziologom je zelo pogosta in v to območje segamo, saj želimo razviti optimalne obsege giba, kar pomeni, da prihajamo tudi v dele giba, ki so boleči. S primernim doziranjem se to stanje ne poslabša. Gibanje naj bo zdravilo in ne ovira! Tega pa ne smemo mešati z nadaljevanjem težkih treningov ali dvigov s slabo tehniko kljub bolečini, saj bomo dolgoročno naredili veliko škodo. Naj kvaliteta izvedbe premaga kilograme na palici.
MIT #5: ZARADI GRDE DRŽE ME BOLI HRBET.
Deloma je to res. Potrebno je vedeti, da je zdrava hrbtenica izredno močna in sposobna gibov v vse smeri. Problem nastane, kadar smo predolgo pri miru (=statični). Hrbtenica se mora gibati, saj ima med našimi vretenci diske, ki so zelo podobni gobi za brisanje table. Če gobo stiskamo in spuščamo bo v njej voda, če pa jo samo stiskamo vode ne bo v njej. In to vodo diski potrebujejo (=so hidrirani). Zato se izogibajmo statičnim držam, predvsem v neprijetnih položajih.
MIT #6: ZA ODPRAVO BOLEČINE MOREM OKREPITI TREBUŠNE MIŠICE ALI CORE.
Vadba v tem primeru bo vključila t.i. vaje za core. Je pa to zgolj eden izmed aspektov sanacije. Pri vajah za “core” se učimo motorične kontrole in krepimo mišice za njihov osnoven namen – stabilizirati ledveni del. Zato bomo najprej krepili mišice v statičnih pogojih in jim kasneje dodali obremenitev, ki pa bo se bo lahko povečala zgolj s premikom nog ali rok.
MIT #7: BOLEČINO SE ZDRAVI SAMO S PROTIBOLEČINSKIMI TABLETI.
NE! Protibolečinske tablete so samo začasno zdravilo, ki zdravi simptome in ne vzroka, ampak seveda je v akutni (najhujši) fazi to prva pomoč, vsekakor pa ne sme postati to del dolgotrajne terapije. V ZDA, ki v tem prednjačijo, je zaradi prevelikega odmerka protibolečinskih tablet v letu 2015 umrlo preko 50.000 ljudi. Zato naj bo protibolečinska tableta samo pomoč v hudih bolečinah in ne stalnica. Poiščite pomoč pri zdravniku ali fizioterapevtu, ki naj bi vas usmerila do pravilne vadbe.
MIT #8: S POČITKOM BO BOLEČINA MINILA.
Tudi tukaj odgovor ne drži. Pokvarjen avto lahko stoji 1 mesec, ampak ko ga boste prižgali bo še zmeraj pokvarjen. Za počitek velja podobno kot za protibolečinske tablete – naj bo to pomoč samo v najhujših dnevih, nato pa s pravilno vadbo iščite položaje, ki vas ne bolijo in se postopoma vračajte v normalen vsakdan.
MIT #9: NE SMEM SE PREPOGIBATI.
Mit, ki je deloma resničen. Zdrava hrbtenica je namenjena vsem gibom. Hrbtenica je izredno močna! In zato jo je potrebno tudi krepiti v vseh smereh gibanja. Drugače pa je pri bolečini v hrbtenici. Takrat je lahko upogib možen prožilec bolečine in se ta čas prepogibanje odsvetuje. Zato se v tem času poslužujemo tehnik dvigovanja bremena, ki lahko pridejo v poštev.
MIT #10: ŠEL BOM NA MASAŽO IN BO BOLJE.
Ja, bo bolje. Ampak če avto spelješ vsakič s 4000 obrati lahko sklopko menjaš vsak mesec. Potrebno je odpraviti vzrok, ne samo sanirati simptomov. Zato je masaža super, ampak sodi v t.i. pasivne oblike rehabilitacije. Preprosto povedano je pasivna rehabilitacija vsaka, kjer nekdo dela namesto vas (masaža, fizioterapija, TENS). VSAKA rehabilitacija, ne samo hrbtenice, pa potrebuje tudi aktivno rehabilitacijo, kjer delamo sami. Najbolje je, da se obe obliki smiselno dopolnjujeta.
Zato naj bo vodilo, da so pasivne oblike terapije (protibolečinske tablete, počitek, masaža…) odlično dopolnilo aktivni terapiji, ki je gibanje!
Avtor članka: Žan Petrič, mag. kin.
