Kaj je razlog za prevlado vzhodnoafriških tekačev v vzdržljivostih tekih in ali na to vpliva njihova genetika?
Članek je povzetek razmišljanja ameriškega misijonarja Lawrenca Lantza, ki je več let živel v ugandskem mestu Soroti in opazoval tamkajšnje tekače pri njihovih treningih. Prepričan je, da genetika nima nobene veze s prevlado afriških tekačev v tekih na srednje in dolge proge.
V prid mu govori tudi raziskava opravljena na Danskem, ki je ugotovila, da med kenijskimi in švedskimi otroki ni razlike v genetiki, ampak da razlika med njimi začne nastajati med 8. in 20. letom, saj prihaja do bistvenih razlik v telesni aktivnosti v tem starostnem obdobju.
Lantz v svojem razmišljanju navaja več razlogov za razliko med vzhodnoafriškimi in evropskimi tekači, spodaj izpostavljamo nekaj bolj zanimivih:
- Šola
Vzhodnoafriški tekači vsak dan hodijo in občasno tečejo v šolo in nazaj domov. Nobenega otroka ne pripeljejo v šolo z avtom, saj ga večina prebivalstva nima. Otroci tako začnejo aerobno osnovo graditi že pri 7. letih. Osnovnošolci tako vsak dan od ponedeljka do petka v povprečju prehodijo ali pretečejo 3-5 km v šolo in 3-5 km nazaja domov. Povprečna razdalja za srednješolce pa je med 5 in 10 km. Poleg tega moramo upoštevati, da večina otrok vsak dan po šoli pomaga družini z delom na vrtu ali okoli hiše.
- Nogomet
Skoraj cela Afrika živi za en sam šport – nogomet. Praktično vsi mladi kenijski športniki se ukvarjajo samo z nogometom. Z njim vsak otrok dobi svoj tedenski trening hitrosti, prav tako pa s spremembami smeri in podobno krepi vezi in kite.
- Bosonogi trening
Več kot 99% vseh otrok v vzhodni Afriki mlajših od 14. leta je bosih. Z bosonogim tekom se naučijo pravilne tehnike teka, prav tako pa nimajo težav s poškodbami zaradi neprimerne obutve. Posledica bosonogega teka so tudi okrepljene mišice stopala in goleni, kar kasneje predstavlja veliko prednost pred ostalimi tekači.
Avtor navaja, da je zaradi bosnogega teka tudi regeneracija po treningu hitrejša, saj bosonogi tek ne obremenjuje stegenski mišic toliko kot tek v supergah.
- Treniranje v hladnejšem podnebju
Večina Kenijcev živi na visoki nadmorski višini, kjer so jutranje temperature vse leto okoli 15°C. Ker telo lažje oddaja nakopičeno toploto v okolje in ne porablja toliko energije za hlajenje, lahko tekači več energije usmerijo v sam tek.
- Nič zunajšolskih aktivnosti
Srednješolci v Keniji po pouku nimajo drugih aktivnosti ali službe, zaradi katere bi lahko trpel trening.
- Ni srednješolskih tekmovalnih programov
Kenijski najstniki praktično nimajo tekmovanj, zato njihovi treningi ne trpijo zaradi prenatrpanega tekmovalnega programa.
- Prehrana
Glavno gorivo Kenijcev so riž, fižol, koruza, banane, proso in korenje. Meso je drago, zato ga jedo le za božič in na porokah. Ne pijejo sladkih pijač in ne jedo manj vredne hrane. Zato tudi nimajo težav z odvečno težo.
- Kenijci so bolj potrpežljivi
Tamkajšnji najstniki na rabijo takojšnjih rezultatov in ne zaključijo kariere, če ne dosegajo zastavljenih ciljev.
- Otroci nimajo tekaških trenerjev
Kenijski otroci nimajo trenerjev, ki bi jih že v mladosti silili k intervalnim treningom. Namesto tega celotno otroštvo in mladost gradijo aerobno osnovo za kasnejši trening v odraslosti.
Če povzamemo, lahko rečemo, da vzhodniafriški tekači niso boljši zaradi genetike, temveč je glavni razlog okolje, v katerem živijo. Medtem ko so Afričani telesno aktivni skozi cel dan praktično od rojstva do smrti, nam v »modernem svetu« tehnološki napredek omogoča, da se v vsakdanjem življenju vedno manj gibljemo. To še posebej velja za otroke in mladino, ki vedno več časa presedi bodisi v avtu, šoli ali doma.
Kogar pa zanima več o kenijskih tekačih in njihovem načinu treniranja, pa priporočamo knjigo Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto, katere avtor je Toby Tanser.
