Pokanje sklepov med premikanjem ali telesno aktivnostjo je dokaj pogosto. Nekateri posamezniki si jih pokajo tudi sami, najpogosteje v členkih prstov na roki. Večkrat lahko slišimo, da pokanje samo po sebi ni dobro in je znak določene poškodbe, pogosto pa temu ni tako. Večinoma je vzrok zvokov fiziološke narave in sam po sebi ni škodljiv, vseeno pa moramo biti ob določenih zvokih pozorni. V članku bomo pogledali kaj je sploh točen vzrok za nastanek zvokov ter pri kakšnih vrstah zvokov se je dobro posvetovati s specialistom.
Najpogostejši vzrok za pokanje v sklepih je nastajanje dušikovih mehurčkov. Dušik je sestavni del sinovialne tekočine. Pri našem premikanju ali vlečenju oziroma potiskanju prstov, se omenjeni mehurčki tvorijo, kar povzroča zvok. S starostjo zvoki pogosto postajajo glasnejši in izrazitejši. Pri teh vrstah zvokov gre za »normalen« pojav in nas ob njih ni potrebno skrbeti. Podobno velja za poke, ko si namerno vlečemo prste. Čeprav marsikdaj lahko slišimo, da je zadeva škodljiva, temu ni povsem tako. To je dokazal doktor Donald Unger, ki je leta 2009 prejel Nobelovo nagrado, ko si je 60 let »pokal« prste le na eni roki in tako dokazal, da vlečenje prstov ne povzroči artritisa.
Obstajajo pa tudi drugačne vrste pokov, kot so na primer zaskakovanje meniskusa v kolenu, drgnjenje v rami ali preskakovanje tetiv čez bok. Te drugi, nefiziološki vzroki, ponavadi povzročajo tudi bolečino ter zahtevajo našo dodatno pozornost in pregled pri specialistu.
Za sklepe z gibanjem lahko veliko naredimo tudi sami. Pomembne so tako aerobne obremenitve, kot tudi vaje za moč in raztezanje. Poleg primerne in redne telesne dejavnosti pa je pomembno tudi ohranjanje primerne telesne teže.
Avtor članka: Domen Zupan, mag.kin.
