Krvni sladkor oziroma glukoza, je snov v telesu, ki daje energijo telesu za njegovo delovanje. Nastaja ob presnovi hrane.

Kmalu bomo zakorakali v jesen. Gre za letni čas, ko veliko rekreativcev brisače in kopalke zamenja za tekaške copate. Vročina ni več tako izrazita, predvsem pa se bliža največji tekaški dogodek pri nas – Ljubljanski maraton. Ena izmed dilem, ki se nam pojavljajo je tudi izbira tekaške obutve.

Skorajda ni rekreativca, ki še ne bi slišal za trening fartleka. Vseeno pa mariskdo ne ve kaj fartlek sploh je in kako se takšnega treninga lotiti. Prvi si je trening fartleka izmislil švedski trener krosa Gosta Holmer. Holmer, ki je bil pred trenerskim poklicem tudi odličen atlet – osvojil je tudi olimpijsko kolajno – je želel s farlekom združiti aerobni in anaerobni način treninga. Fartlek v švedščini pomeni igra hitrosti saj vsebuje tako hitre, kot tudi počasne intervale, kot obliko treninga pa ga lahko uporabljamo v različnih športih.

Dobro smo že zakorakali v poletje, kar pomeni, da so tudi temperature ozračja visoke. Sama telesna aktivnost, pa naj si bo to hoja, tek, kolesarjenje ali pa katerikoli drug šport, je že sama po sebi dovolj naporna, ob vročih dnevih pa je obremenitev za telo še toliko večja. Razlog tiči v »ravnotežju« med količino toplote, ki jo telo ustvari in količino toplote, ki jo lahko izgubi. Telesna temperatura, pri kateri ljudje najbolje funkcioniramo je med 36,5 in 37stopinjami Celzija. Če telesna temperatura naraste, nam postane toplo (če seveda nismo bolni), v kolikor pa temperatura telesa pade, pa nas hitro začne zebsti.

Telesna vadba je znana po vplivu na celostno zdravje, ki vključujejo tako telesno dobro pripravljenost in počutje, kot tudi psihično. Pogosto pozabimo na manj otipljive učinke telesne aktivnosti, kot so razvoj ali ohranjanje kognitivnih sposobnosti.

V vrvežu sodobnega življenja je dihanje oziroma način dihanja eden od pogosto spregledanih, a še kako pomembnih temeljev življenja. Dihanje, čeprav samodejno, je ključ do naše vitalnosti in dobrega počutja. Zdravo dihanje presega zgolj fiziološke potrebe po vnosu kisika in odvajanju ogljikovega dioksida. Je nujnost in je praksa, ki neguje telo, umirja um in hrani duha.

Osteoporoza je kronična bolezen, pri kateri kost izgubi svojo trdnost in postane porozna. Spada med 5 najpogostejših kroničnih bolezni, pogosteje pa prizadene žensko populacijo. Kosti, ki so bile nekoč močne in trdne, postanejo zardi osteoporoze krhke in lomljive.

V članku bomo pogledali zakaj prihaja do nastanka heksenšusa oziroma otrdelega vratu in kako ga lahko pozdravimo.

Pokanje sklepov med premikanjem ali telesno aktivnostjo je dokaj pogosto. Nekateri posamezniki si jih pokajo tudi sami, najpogosteje v členkih prstov na roki.

Vitamin D je v maščobi