V vrvežu sodobnega življenja je dihanje oziroma način dihanja eden od pogosto spregledanih, a še kako pomembnih temeljev življenja. Dihanje, čeprav samodejno, je ključ do naše vitalnosti in dobrega počutja. Zdravo dihanje presega zgolj fiziološke potrebe po vnosu kisika in odvajanju ogljikovega dioksida. Je nujnost in je praksa, ki neguje telo, umirja um in hrani duha. Dihanje ima ključno vlogo pri obvladovanju stresa. S pravilnim načinom dihanja smo zmožni posredno vplivati na mnoge telesne funkcije, kot na primer utrip srca in posledično nivo krvnega tlaka, sproščanje določenih hormonov, ki povzročajo stres in podobno. Torej dihanje in nekatere dihalne tehnike imajo sposobnost izboljšanja splošnega dobrega počutja.
Dihanje ohranja življenje z izmenjavo plinov iz okolja v telo in obratno. Dobava kisika je ena od najpomembnejših koristi, saj je kisik ključen za delovanje celotnega organizma, sodeluje pri presnovnih procesih in tako zagotavlja telesu energijo. Prav tako s pravilnim dihanjem poskrbimo za izločanje ogljikovega dioksida, ki je stranski produkt presnovnih procesov in bi se sicer kopičil v telesu ter slabo vplival na kislo-bazično ravnovesje. Le to je dostikrat tudi podlaga za nastanek bolezni.
Vendar pa način dihanja močno vpliva na naše fiziološke funkcije. Plitko, neenakomerno dihanje omejuje pretok kisika, celicam jemlje vitalna hranila in ovira sposobnost telesa za razstrupljanje. Nasprotno pa globoko trebušno dihanje oziroma dihanje s trebušno prepono optimizira izmenjavo kisika, spodbuja regeneracijo celic in krepi imunsko funkcijo. Kadar je telo že dlje časa v stresu je mišičje rahlo zakrčeno prav tako pa trebušna prepona, ki je v telesu kot predelna stena med prsno in trebušno votlino. Plitko dihanje, kot posledica stresa, strahu, panike, tesnobnih stanj in/ali povečanega napora privede do slabega gibanja in otrdelosti trebušne prepone. Ko pa pride do tako slabega gibanja trebušne prepone, razvijemo navado plitkega neenakomernega dihanja z vsemi opisanimi škodljivimi lastnostmi.
Raziskave kažejo, da lahko določene (predvsem jogijske) tehnike dihanja znižajo krvni tlak, izboljšajo zdravje srca in ožilja ter povečajo učinkovitost dihanja. Z negovanjem zavedanja svojega diha in vadbo namernih vzorcev dihanja izkoriščamo prirojeno sposobnost našega telesa, da se zdravi in napreduje. Posebej koristne so vaje za aktivno gibanje trebušne prepone.
VAJA: Vzravnan sed ali leža na hrbtu. Vdih v “trebuh”, da se ta izboči navzven in z izdihom se trebuh vrača v sploščeno stanje. Dihanje naj bo enakomerno, ritmično, brez zadrževanja in prekinjanja. Vdih je globok v smislu v globino pljuč, ne povečevanja količine vdihanega zraka. Grlo naj ostane sproščeno. Dih je neslišen, skozi nos. Ponavljamo večkrat po 5 min dnevno, dokler ne vzpostavimo navade.
Obvladovanje stresa z dihanjem
V norem tempu sodobnega življenja je stres postal vseprisoten in spodkopava naše fizično in duševno dobro počutje. Toda z zavednim nadzorom svojega diha, nam ta lahko služi kot sidro. Globoko trebušno dihanje ali izmenično dihanje skozi eno oziroma drugo nosnico, aktivirajo sprostitveni odziv telesa in signalizirajo živčnemu sistemu, da se je varno sprostiti. Z upočasnitvijo dihanja in podaljšanjem faze izdiha stimuliramo parasimpatični živčni sistem, s čimer izzovemo stanje sproščenosti in umirjenosti. Ta premik od “boj ali beg” na “počivaj in prebavi” ne le zmanjša raven stresa, ampak tudi spodbuja čustveno in telesno odpornost in mentalno jasnost.
Izboljšanje splošnega dobrega počutja
Zdravo dihanje presega meje fizičnega telesa in prežema vse vidike našega bitja. Ko gojimo harmoničen odnos s svojim dihom, se prebujamo v medsebojno povezanost uma, telesa in duha. Prakse čuječega dihanja, kot je meditacija čuječnosti ali joga, osredotočena na dihanje, olajšajo introspekcijo in samozavedanje ter nas vabijo, da živimo sedanji trenutek s polnostjo in prisotnostjo. Ta integracija dihanja in zavesti neguje globok občutek dobrega počutja, spodbuja čustveno ravnovesje in notranjo harmonijo. Poleg tega, ko se uglasimo s ritmom našega dihanja, razvijemo globljo povezavo z naravnim svetom in spoznamo svojo soodvisnost od vseh živih bitij. V bistvu zdravo dihanje ni le telesna vadba, temveč potovanje k celostnemu dobremu počutju in vitalnosti.
V simfoniji življenja je dih dirigent, ki orkestrira plesu obstoja. Z vsakim vdihom vpijemo bistvo življenja; z vsakim izdihom sprostimo tisto, kar nam ne služi več. Zato dihajmo globoko, zavestno in s spoštovanjem, kajti v svetem plesu dihanja najdemo osvoboditev, veselje in brezmejno širino našega najresničnejšega in zdravega jaza.
Avtor članka: Nina Mihelič, uni.dipl.kineziologinja in učiteljica joge
