Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu?

Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem zaposlenim, in se izvajajo za vse zaposlene pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve njihovega telesnega in duševnega zdravja. Gre za kombinacijo sprememb fizičnega in socialnega okolja ter z zdravjem povezanega življenjskega sloga.

Promocija zdravja na delovnem mestu je skupno prizadevanje delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. To dosežemo s kombinacijo:
· izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
· spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
· omogočanja izbire zdravega načina življenja in
· spodbujanja osebnostnega razvoja.

(Vir: Ministrstvo za zdravje: SMERNICE ZA PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU, Ljubljana, Marec 2015)

Kakšni so pozitivni učinki izvajanja promocije zdravja?

KORISTI ZA PODJETJA

Delavci, ki delajo v kakovostnem delovnem okolju, so bolj zdravi in bolj motivirani. Posledično se pričakuje, da:
· se zmanjšaJo stroški, povezani z boleznimi in bolniško odsotnostjo,
· se zmanjša bolniški stalež,
· se zmanjša delovna invalidnost,
· se zmanjša fluktuacija delovne sile,
· se poveča kakovost izdelkov in storitev,
· je v organizaciji več inovacij,
· se poveča produktivnost,
· se poveča zadovoljstvo zaposlenih in strank,
· se izboljša ugled organizacije.

Strokovnjaki ob že omenjenih pozitivnih učinkih navajajo še izboljšane medosebne odnose med zaposlenimi, zmanjšane ravni stresa in izboljšano organizacijsko klimo. Kot glavne tri razloge, zakaj vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu, pa navajajo: obvladovanje stroškov za zdravstveno varstvo, povečanje produktivnosti in izboljšan ugled podjetja.

Raziskovalci so ugotovili, da se lahko med udeleženci programov promocije zdravja zmanjša odsotnost z dela za 12 do 36 odstotkov. Hkrati raziskave kažejo, da je z vsakim evrom, vloženim v zdravje zaposlenih, mogoče prihraniti med 2,50 in 10,00 evri.

Čeprav so ekonomski kazalci najbolj oprijemljivi, pa delodajalci v tujih raziskavah navajajo različne razloge za uvajanje programov za boljše zdravje in večjo varnost na delovnem mestu. V kanadski raziskavi iz leta 2000 jih je več kot četrtina (27,3 odstotka) zatrdila, da uvajajo programe, ker se zavedajo bogastva zdravih delavcev, četrtina, ker želijo promovirati zdrav življenjski slog, okoli 15 odstotkov zaradi zmanjševanja absentizma in samo 10 odstotkov zaradi obvladovanja stroškov. Ameriška raziskava iz leta 2000 je pokazala, da se je 84 odstotkov delodajalcev za uvedbo programov odločilo zaradi izboljšanja zdravja delavcev, tri četrtine zaradi zmanjševanja stroškov za zdravstveno oskrbo in 64 odstotkov zaradi izboljšanja produktivnosti.

Podjetja zaradi nesreč in bolezni oziroma slabega zdravja delavcev bremenijo stroški produktivnosti, administrativni stroški in zavarovalni stroški. Med stroški produktivnosti navajajo nadomestila za plače, izgube v delovni storilnosti, motnje v delovnem procesu, poškodbe opreme in skrhan ugled podjetja, med zavarovalnimi stroški pa vpliv na zavarovalne premije.

Tega se podjetja vse bolj zavedajo, promocija zdravja na delovnem mestu pa v očeh managementa dobiva vse večjo veljavo, saj se izboljšave na tem področju posredno odražajo v finančnih kazalnikih podjetij. Na poslovne rezultate vpliva tudi pozitivno ravnanja z zaposlenimi, saj to izboljša ugled podjetja in povečuje zadovoljstvo in zvestobo strank ter kupcev. V razvitem svetu so ljudje dandanes pozorni tudi na etičnost delovanja podjetij, od katerih pričakujejo družbeno odgovornost. Pozitiven ugled podjetja povečuje lojalnost in zadovoljstvo strank, kar se odraža tudi na poslovnih rezultatih.

KORISTI ZA ZAPOSLENE

Največ koristi od promocije zdravja pri delu imajo najpomembnejši viri v podjetju, to so zaposleni. Zaradi boljšega zdravja in upadanja zdravstvenih težav se njihova duševna in telesna blaginja veča, stališče do dela pa izboljšuje. Posameznik lahko v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje, dosega boljše delovne rezultate, lažje napreduje, svoje delo lažje osmisli in se skozenj razvija.

Zdrav in zadovoljen delavec se lažje spopada tudi z obremenitvami, ki jih prinašajo druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.), in ohranja dobro zdravje tudi v tretjem življenjskem obdobju. Zaposleni so v ugodnem delovnem okolju tudi bolj motivirani za delo, bolj fleksibilni, komunikacija je bolj odprta, izboljša se lojalnost do delodajalca, večja pa je tudi pripravljenost sodelovanja v podjetju.

Bolj zdravo delovno okolje pomeni tudi manj nesreč in manj bolezni, povezanih z delom, manjšo stopnjo stresa in s tem boljše razpoloženje. Posredno prihranke od promocije zdravja v organizacijah lahko pričakuje tudi podjetje oziroma država, saj se zmanjšajo potrebe po storitvah zdravstvenega sistema in izdatki za javno zdravstvo.

Obremenitve zdravstvene blagajne se zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti, saj gredo nadomestila za plače v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni nad 31. dnem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Koristi od promocije zdravja pri delu pridejo najbolj do izraza na dolgi rok, če so integralni del dolgoročne politike podjetja in razvoja človeških virov. Dolgoročno tako lahko pričakujemo, da se podaljša tudi čas delovno aktivnega življenja, kar je ob nujnem podaljševanju delovne dobe zelo pomembno.

KORISTI ZA DRUŽBO

Promocija zdravja na delovnem mestu prinaša koristi delodajalcem, zaposlenih in celotni družbi. Država na izvajanje promocije zdravja v podjetjih lahko vpliva z vključitvijo v zakonodajo in z uvedbo davčnih olajšav in podobnih spodbud. Zaposleni bodo koristi občutili tudi na lastnem zdravju, zato je zaželeno, da se ukrepov in aktivnosti znotraj podjetja udeležujejo. Udeležba je namreč prostovoljna, aktivnosti pa morajo biti na voljo vsem zaposlenim.

Pomembno in zaželeno je, da se zaposleni v programe vključujejo tako pri načrtovanju kot pri izvajanju. Podjetja morajo na eni strani zadostiti zakonskim določilom države, hkrati pa izdelati učinkovit program glede na profil svojih zaposlenih. Ob ustreznem izvajanju promocije zdravja bodo koristi deležne vse interesne skupine.

VIRI:

Stergar, E., & Udrih Lazar, T. (2012). Zdravi delavci v zdravih organizacijah. Priročnik za promocijo zdravja pri delu v velikih in srednje velikih podjetjih in organizacijah. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Weerd, M., Tierney, R., van Duuren-Stuurman, B., & Bertranou, E. (2014). Estimating the cost of accidents and ill-health at work: A review of methodologies. Luksemburg: Publications Office of the European Union.

Muylaert, K., Op De Beeck, R., & Van den Broek, K. (2007). Company Health Check: an instrument to promote health at the workplace. Review Paper and Catalogue of Quality Criteria. Bruselj: Prevent. Dostopno na: http://www.enwhp.org/fileadmin/downloads/7th_Initiative_MoveEU/Review_and_Catalogue_CHC.pdf.

De Greef, M., & Van den Broek, K. (2004). Making the Case for Workplace Health Promotion Analysis of the effects of WHP. Bruselj: Prevent.

Vas zanima več?

Pokličite nas ali nam pišite »