Merilniki srčnega utripa so zadnje čase pripomoček, brez katerega si marsikateri rekreativni športnik ne predstavlja treninga. Kljub temu, da so nam lahko v veliko pomoč, pa se moramo dobro zavedati, kaj vse vpliva na delovanje našega srca.
Za začetek se dotaknimo maksimalnega srčnega utripa, ki nam služi kot pomoč pri načrtovanju območja (aerobno, anaerobno,…), v katerem bomo trenirali. V kolikor želimo dobro načrtovati trening, moramo maksimalen srčni utrip izmeriti skozi trening in ne izračunati s pomočjo formule 220 – leta, ki sicer prikazuje linearen padec najvišjega srčnega utripa skozi leta, je pa žal daleč od realnih vrednosti. Hkrati pa nam podrobno spremljanje jutranjega srčnega utripa oziroma utripa v mirovanju, pokaže morebitno prekomerno utrujenost ali pretreniranost, prav tako pa je povišan jutranji utrip lahko zgodnji pokazatelj prisotnosti kakšnega prehlada.
Vseeno pa se moramo zavedati, da na srčni utrip vpliva kar nekaj dejavnikov, ki jih moramo upoštevati tekom treninga. Eden izmed najočitnejših je temperatura. V kolikor je zunaj zelo vroče, naše srce črpa več krvi, ki jo pošilja koži, posledica pa je hlajenje telesa, ravno obratno pa je pri mrzlih temperaturah, katerih posledica je lahko nižji srčni utrip. V primeru dehidracije, mora naše srce delovati hitreje, da v minuti lahko iztisne enako količino krvi. Kava, energijske pijače in druge stvari, ki vsebujejo kofein, prav tako vplivajo na povečano število utripov v minuti. Vse omenjene dejavnike (seveda se najdejo še ostali) moramo upoštevati, ko načrtujemo svoj trening.
Merilniki srčnega utripa so torej zelo dober pripomoček, ki pa ga moramo znati pravilno uporabljati. Vseeno pa je pomembno, da se naučimo poslušati svoje telo, saj je pogosto najboljši »merilnik« našega trenutnega stanja.
Avtor članka je Domen Zupan, magister kineziologije
