Telesna vadba je znana po vplivu na celostno zdravje, ki vključujejo tako telesno dobro pripravljenost in počutje, kot tudi izboljšanje psihičnega stanja. Pogosto pa pozabimo na manj otipljive učinke telesne aktivnosti, kot so razvoj ali ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Na le te lahko vplivamo skozi aerobno vadbo (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje), vadbo za moč (funkcionalni trening, krožna vadba z različnimi pripomočki), vadbo za gibljivost in mobilnost, ter nazadnje tudi z vadbo za ravnotežje in koordinacijo.
Kognicija so miselni procesi, kot so pozornost, spomin, jezik, učenje ter sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Vsi ti procesi so ključni pri oblikovanju in usmerjanju našega vedenja in misli, ter nenazadnje tudi našega delovanja v vsakdanjem življenju. Ker različni deli možganov nadzorujejo različne kognitivne sposobnosti, lahko skozi telesno aktivnost vplivamo le na določene procese. V nadaljevanju bodo predstavljena nekatera znanstvena dognanja, ki nam bodo približala učinek telesne vadbe na kognitivne sposobnosti.
Povezava med telesno vadbo in kognitivnimi sposobnostmi
Vpliv telesne aktivnosti na možgane je raznolik. Tako je na primer študija, kjer so izvajali enoletni vadbeni program hoje, pokazala vidno povečanja volumna hipokampusa pri starejših odraslih. Ta možganski center je med drugim zadolžen tudi za spominsko sposobnost, ki se je pri vadečih vidno izboljšala.
Poleg strukturnih sprememb telesna vadba vpliva tudi na funkcionalne vidike možganov. Redna telesna aktivnost izboljša funkcionalno povezanost med različnimi regijami možganov. Le to se odraža v izboljšanih izvršilnih funkcijah, kot so načrtovanje, reševanje problemov in ohranjanje pozornosti.
Mehanizmi vpliva telesne vadbe na možgane
Kljub večjim okoljskim spremembam, bo telo vedno stremelo k notranjemu ravnovesju. Ravno tu pa tiči lepota delovanja našega telesa – sposobnost spremembe in adaptacije na zahteve notranjega in zunanjega okolja. Eden glavnih mehanizmov preko katerega vpliva telesna vadba na možgane je povečanje nevroplastičnosti. To je sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo kot odziv na nove izkušnje/dražljaje iz okolja. Redna telesna aktivnost spodbuja sproščanje nevrotrofičnih faktorjev, ki podpirajo rast novih nevronov in sinaps. To pomeni, da telesna vadba ne le ohranja obstoječe možganske celice, temveč tudi spodbuja nastajanje novih.
Poleg tega s telesno aktivnostjo izboljšamo prekrvavljenost možganov, ki posledično prejmejo bistveno več kisika in hranil, kar pa je ključno za njihovo optimalno delovanje in zmanjšanje tveganja za razvoj nevrodegenerativnih bolezni.
Pri starejših odraslih značilno prihaja do naravnega kognitivnega upada, seveda pa je stopnja upada različna med posamezniki. Pogosti znaki so težave s spominom, zmanjšana sposobnost osredotočanja, upočasnjeno razmišljanje, težave pri učenju novih informacij in slabša uporaba jezika. Sama telesna aktivnost pri starostnikih tako ohranja kognitivne sposobnosti in preprečuje nevrodegenerativne bolezni. Redna telesna vadba naj bi zmanjšala tveganje za razvoj demence za skoraj 40 %.
Študije so tudi pokazale, da kombinacija telesne vadbe z miselnimi vajami, kot so ples ali Tai Chi, prinaša še večje kognitivne koristi. Kombinirani programi telesne in miselne vadbe so bolj učinkoviti pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti v primerjavi s samostojnimi telesnimi ali miselnimi vajami. Tako je vadba, kjer je poudarek na nadzoru gibov in samozavedanju svojega gibajočega telesa, koristna za razvoj ali ohranjanje optimalne pozornosti, spomina in sposobnosti nadzorovanja svojega telesa.
Glede na naraščajoče število starejših odraslih in povečano tveganje za kognitivni upad je ukvarjanje s telesno aktivnostjo z vidika preventivnega in terapevtskega pristopa ključnega pomena za ohranjanje kognitivnega zdravja v vseh starostnih obdobjih. Raznolika vadba, ki vključuje aerobne, krepilne in raztezne komponente in obenem razvija koordinacijo in ravnotežje nam omogoča celostno zdravje telesa in s tem kvalitetnejše življenje na sploh. Z njo vplivamo na izboljšanje spomina, zmanjšanje tveganja za razvoj demence ter nevrodegenerativnih bolezni in razvoj/ohranjanje drugih izvršilnih kognitivnih funkcij. Znanstvenik Albert Einstein je rekel: »Ne moremo rešiti svojih težav z enakim načinom razmišljanja, kot takrat, ko smo te probleme ustvarili.«. Tako je sama ozaveščenost o celostnih učinkih telesne vadbe prvi korak h kvalitetnejšemu življenju.
Avtor članka: Alisa Kiker, absolventka kineziologije in trenerka skupinskih vadb
